Raziskovanje interneta

Začetek, identifikacija problema (1. korak)

Raziskava je proces zbiranja, analize in interpretacije informacij, da bi odgovorili na vprašanja (Kumar, 2005).

V 1. koraku gre za formalizacijo oziroma identifikacijo problema, ki ga bomo raziskovali. V našem primeru smo identificirali raziskovalni problem kot vprašanje upravičenosti uporabe Ajax tehnologije na spletnih straneh.

Pred začetkom pa moramo opredeliti sam pojem, katerega upravičenost raziskujemo. Ajax (tudi AJAX) (asinhroni JavaScript in Xml) je skupina medsebojno povezanih spletnih razvojnih tehnik, uporabljenih za ustvarjanje interaktivnih spletnih aplikacij.

Z Ajax-om si lahko spletne aplikacije izmenjujejo podatke s strežnikom asinhrono v ozadju, brez potrebe po ponovnem nalaganju strani. S tem je mogoče tekoče in hitrejše spremljanje ter spreminjanje vsebine na spletni strani. Podatki se prenašajo s pomočjo XMLHttp objektov ali s pomočjo Remote Scripting-a (v starejših brskalnikih, ki ne podpirajo Ajax tehnologije). Uporaba AJAX tehnologij je tipična za Web 2.0. Navkljub imenu, uporaba tehnologij Javascript in XML ni pogoj za izvajanje Ajax-a.

Zgodovina

Pojem Ajax je leta 2005 skoval in prvič omenil Jesse James Garrett v svojem članku Ajax: A New Approach to Web Aplications. Tehnologije, na katerih temelji, so se začele razvijati že v letu 1996, ko je podjetje Microsoft v svojem spletnem brskalniku Internet Explorer predstavilo konstrukt IFrame. V letu 1998 Microsoft predstavi Remote Scripting, kjer podatke bere javanski Applet, s katerim komunicira odjemalec s pomočjo programskega jezika JavaScript. Nadalje leta 1999 Microsoft ustvari XMLHttpRequest objekt kot kontrolnik ActiveX v brskalniku Internet Explorer 5.0, čemur so kmalu sledili ustvarjalci brskalnikov Mozilla in Safari. Aprila 2006 je konzorcij W3C (»World Wide Web Consortium)« pripravil prvi osnutek specifikacije Ajax z željo ustvariti uradni standard za spletne strani. Več velikih podjetij na področju informacijske tehnologije je skupaj ustanovilo.

Več: http://sl.wikipedia.org/wiki/AJAX_(programiranje)

Imenovanje

Na spletu najdemo vse tri označevalne oblike, torej »AJAX«, »Ajax« in »ajax«. Pri prvi gre za verzalke, pri čemer ima vsaka črka svoj pomen. Pri drugi obliki gre za lastno ime tehnologije, medtem ko gre pri tretji obliki za generalizirano obliko, tako kot je to v primeru »(I/i)nternet«.

Elementi prvega koraka

Najpomembnejši element, torej identifikacijo raziskovalnega problema, smo definirali. Naš cilj je dobiti odgovor na vprašanje, ali naj pri razvoju lastnih spletnih strani uporabimo ajax tehnologijo. Kar zadeva potrebna finančna sredstva, lahko zapišemo, da bomo pri naši raziskavi uporabili vire, ki poleg računalnika in spletne povezave ne zahtevajo dodatnih sredstev.

Kar zadeva časovni okvir je v našem primeru le-ta definiran z izpitnim rokom, čeprav je narava nosilca, na katerem bomo predstavili nalogo, drugačna. Gre namreč za kontinuiran proces izgradnje »bloga«, kjer poleg samega avtorja, ki kar-se-da pogosto osvežuje vsebino, pri sami izgradnji sodelujejo tudi drugi, v prvi vrsti zainteresirani obiskovalci, ki namesto pasivnega branja aktivno vnašajo in dopolnjujejo vsebino, in s tem povečujejo informacijsko vrednost tovrstnih spletnih strani.

Izbira raziskovalne metodologije (2. korak)

Glavni namen koraka je definirati, kako bomo pristopili k našem raziskovalnem problemu. Naš (oziroma moj) raziskovalni dizajn oziroma struktura raziskave, ki bo kot cilj pripeljala do odgovora, sloni na naslednjih pomembnih virih:

- Dokumentacija o delovanju interneta g. Mertika za predmet Raziskovanje interneta,

- Navodila g. Vidičeka glede opredelitve znanstvene raziskave (osem korakov, ki sestavljajo tri faze),

- Informacijska tehnologija, Projektno vodenje izvajanja projektov, Šuhel, Mertik, Tovšak, 2009,

- Spletni brskalniki za namen pridobivanja informacij (Google).

Postopki, ki jih bomo uporabljali, bodo predvsem vnos logično definiranih ključnih znakovnih nizov (»ajax«, »slabosti«, »prednosti«, »primeri dobre prakse oziroma uporabe«…), večinoma v angleškem jeziku, ocene spletnih avtorjev ter subjektivna ocena elementov izpostavljenih funkcionalnosti glede na obravnavane spletne vire.

Pri analizi bomo izpostavili predvsem negativne lastnosti obravnavane tehnologije, medtem ko bomo na drugi strani aksiom pozitivnih lastnosti združili v zagotavljanje višjega nivoja uporabniške izkušnje, torej, spletne strani, ki uporabljajo Ajax tehnologijo, so uporabniku prijaznejše od tistih, ki obravnavano tehnologijo ne uporabljajo. Cilj uporabe Ajaxa je po mnenje večine avtorjev izboljšanje uporabniške izkušnje.

Z definirano polovico »yin«-a bomo z raziskavo definirali in razvrstili »yang« komplemente tehnologije.

Za razvrščanje bomo uporabili primerjalno metodo z uteženimi faktorji, ki se navadno uporablja pri obvladovanju tveganj pri projektih informacijskih tehnologij (Šuhel, Mertik, Tovšak, 2009: 160). Na ta način bomo dobili vrednostno stratificirano lestvico negativnih lastnosti ajax tehnologije. Na vrhu tabele bodo lastnosti, ki so najpomembnejše in imajo največji (negativni) vpliv. Rezultate bomo interpretirali v končni rezultat.

Kaj moramo in česa ne smemo storiti?

Moramo pridobiti relevantne in objektivno (tehnično-logične) dokaze, da je funkcionalnost pozitivna oziroma, da je lastnost pri uporabi negativna. Časovni okvir je, kot smo uvodoma dejali, definiran z izpitnim rokom.

Oblikovanje instrumenta za zbiranje podatkov (3. korak)

Vse tisto, kar je namenjeno zbiranju podatkov, imenujemo raziskovalno orodje ali raziskovalni instrument. V našem primeru so spletni iskalniki s svojimi rezultati naše osnovno raziskovalno orodje.

Primarni in sekundarni podatki

Če začnemo pri sekundarnih podatkih: gre za rezultate poizvedb, ki so izračunani glede na iskalnik, ki ga uporabljamo. Podatki so sekundarni, saj obstajajo v obliki obravnave še pred našim vpogledom. Primarni podatki pa so naše subjektivne ocene posamezne funkcionalnosti, ter obtežitev posameznih lastnosti.

Izbira vzorca (4. korak)

V našem primeru je raziskava bolj kvalitativne kot kvantitativne narave. Naš vzorec ne bo zelo velik, bomo pa poskusili upoštevati kar največ različnih virov. Naš vzorec bo izbran naključno, oziroma glede na relevantnost razvrstitve prikaza rezultatov v spletnih brskalnikih, orodjih zbiranja podatkov.

Priprava raziskovalnega predloga (5. korak)

Gre za opis pripravljalne faze projekta, torej podrobnejša opredelitev doslej opredeljenih gradnikov, ki smo jih poskusili podrobneje opisati že pri posameznem koraku. Opisali smo, kaj bomo raziskovali, kako planiramo nadaljevati, ter zakaj smo izbrali zgoraj opisani raziskovalni dizajn.

Zbiranje podatkov (6. korak)

V tem koraku pričnemo z zbiranjem podatkov. Podatke bomo v našem primeru opredelili na naslednji način:

a) Lastnost (primer: ni potrebno osveževanje celotne strani).

b) Tip lastnosti (primer: negativna).

c) Skupni kvadrat sekcije primerjalnega razvrščanja.

d) Utež lastnosti.

e) Utežen skupni kvadrat sekcije primerjalnega razvrščanja.

f) Stopnja.

Za vnos uporabimo eno od tabelaričnih aplikacij, Calc iz zbirke Open Office.org ali komercialni Microsoft Excel.

Obdelava podatkov (7. korak)

Zbrane podatke obdelamo po izbrani metodologiji, in sicer z uporabo primerjalne metode razvrščanja. V predhodnem koraku smo zbrali in enolično identificirali 15 negativnih lastnosti.

Po medsebojni primerjavi (A proti B…n) smo določili utež in izračunali skupen rezultat.

Opis identificiranih negativnih lastnosti:

Težave s tiskanjem strani, ki uporabljajo ajax elemente

Pri straneh, na katerih so ajax elementi, pride do težav s tiskanjem, oziroma pravilnim delovanjem brskalnika pri procesu tiska. Z novimi brskalniki je teh težav (čedalje) manj.

(Ne)prijaznost oziroma nezadovoljiva interakcija s spletnimi iskalniki

Pri razvoju aplikacij in s tem elementov, ki uporabljajo Ajax, je potrebno zagotoviti alternativno pot do podatkov za iskalnike.

Več v članku: AJAX & Search Engine Optimization (SEO), http://www.seroundtable.com/archives/012451.html

Nasprotno mnenje pa si lahko preberete na blogu Alisterja Camerona, http://www.alistercameron.com/2007/02/05/advanced-search-engine-optimization-seo-for-wordpress/

Uporaba zaradi modernosti

Ker je Ajax ta hip »in«, ga mnogo posameznikov uporablja prav zaradi tega namena. To je seveda povsem napačno, saj je potrebno najprej identificirati elemente spletne strani, na katerih bi Ajax tehnologija pripomogla k izboljšanju uporabniške izkušnje.

Slaba izvedba

Ker ni jasno opredeljene uporabe tehnologije, jo vsak posameznik uporablja malo drugače. Korak naprej so t.i. »frame work«-i, katerih knjižnice predstavljajo način poenotenja uporabe.

Daljši čas razvoja aplikacije

Zaradi zapletenosti tehnologije je razvoj projektov, ki uporabljajo Ajax tehnologijo kompleksnejši in posledično daljši.

Uporabniki z onemogočanjem izvajanja JavaScripta znotraj brskalnika

Mnogi uporabniki imajo v nastavitvah spletnega brskalnika izključeno podporo JavaScript tehnologiji. Posledično pri teh uporabnikih ne delujejo funkcije Ajaxa.

Ni zgodovine brskanja znotraj klasičnega brskalnika, gumb naprej/nazaj ne deluje (pravilno)

V preteklosti smo bili navajeni, da smo pregledovali spletne strani z gumbi »nazaj« in »naprej«. Gre za listanje »strani«. Pri Ajax funkcijah pa gre za »akcije«, ki spremenijo del strani (»osvežijo« vsebino). Z gumbom nazaj ne dobimo stanje pred izvedbo akcije, temveč stran, ki smo jo obiskali predhodno. Razumevanje oziroma propoznavanje te lastnosti kot negativne oziroma kot napačno delovanje je odvisno od pogleda posameznika.

Neobstoj URL-ja za dostop do določenih vsebin

V mnogo primerih ne obstaja URL, ki bi nas pripeljal na stran oziroma stanje, ki ga lahko alternativno zagotovi zgolj uporaba Ajax tehnologije.

Slaba podprtost v brskalnikih telefonov in dlančnikov

Podprtost tehnologije v brskalnikih, ki so na voljo za telefone in dlančnike, je slaba.

Obremenitev strežnika

Če imamo »klasično« spletno stran, na kateri imamo vnosno polje, je obremenitev za strežnik nična, dokler ne potrdimo vnosa. Če uporabljamo Ajax tehnologijo za pomoč uporabniku pri vnosu je stanje drugačno. Ko na primer vnesemo 3 znake, se izvede prva poizvedba, in nato pri vsakem nadaljnjem vnesenem znaka še ena. Pri desetih vnesenih znakih se tako izvede 7 poizvedb na strežnik.

Izpis “loading” ali druge sporočilne ikone potem, ko je osnovna stran že naložena

Ko se spletna stran naloži, se tudi ob hitri internetni povezavi pokažejo elementi, ki označujejo, da se določeni elementi na strani še vedno niso prenesli.

Razlike v delovanju v odvisnosti od spletnih brskalnikov, (ne)kompatibilnost

Ker ne gre za jasno dokumentirano funkcionalnost, je podpora v brskalnikih neenotna. Če želimo zagotoviti delovanje na vseh brskalnikih in matrično še na vseh operacijskih sistemih, nas čaka veliko (težkega) dela.

Pri osveževanju samo delov strani se znova ne naložijo oglasi (slabo za lastnika)

Z vidika lastnika spletnih strani je dejstvo, da se podatki osvežujejo selektivno, zelo slaba, saj oglasi ostajajo isti, oziroma se ne naložijo novi. Komercialni izplen je manjši, prav tako je vprašljivo evidentiranje prikazanih strani v primeru meritev obiskanosti.

Prilaščanje zaslug za spletno “revolucijo”

Nekateri avtorji pojmujejo Ajax kot popolno revolucijo, in menijo, da je prav Ajax tisti, ki je najbolj zaslužen za razvoj svetovnega spleta.

Varnostna vprašanja

Ker gre za izkoriščanje pozabljene, nedokumentirane funkcionalnosti, je prav tako možno, da je v določenih brskalnikih varnost uporabe vprašljiva.

Končno poročilo o raziskavi (8., zadnji korak)

Za mnoge je ta korak najtežji, gre za interpretacijo rezultata obdelave podatkov. Ker smo v predhodnih korakih raziskovalni problem dobro definirali, nam bo pri podaji odgovora na vprašanje lažje. Če bi imeli več raziskovalnih vprašanj, bi morali vsako posebej razdelati v lastnem poglavju ali vsaj ločeno po odstavkih.

Naša rekapitulacija je naslednja: na eni strani cilj povečati nivo uporabniške izkušnje, na drugi strani pa težave oziroma tveganja, ki jih zavestno sprejmemo pri implementaciji Ajax tehnologije na naših spletnih straneh.

Z ustreznim sprejemom negativnih lastnosti lahko večino (ne pa vse) zaobidemo, oziroma zagotovimo delovanje na način, ki ne bo moteč za uporabnika.

Na vprašanje, ali je Ajax tehnologija zrela za uporabo, oziroma ali je njegova uporaba upravičena, lahko odgovorimo pritrdilno, vendar selektivno. To pomeni, da Ajax uporabimo samo za elemente, ki povečujejo stopnjo uporabniške izkušnje. Torej ne samo zato, ker je to »in«, oziroma zato, ker smo na kakšnem blogu našli dele programske kode.

Dejansko je odločitev o uporabi zelo strukturirana, oziroma jasna:

1. Ali lahko implementiram logično-programski element, ki predstavlja zaključeno funkcionalno celoto brez Ajaxa?
2. Koliko boljša (če sploh) bo z uporabo Ajaxa?
3. Najpomembnejše: ali je dodana vrednost Ajax rešitve toliko večja od »navadne«, da sprejmemo vse v analizi opredeljene negativne lastnosti oziroma tveganja, in jo uporabimo.

Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da gre za tehnologijo, ki bo z novimi različicami brskalnikov v naslednjih letih zmanjševala vpliv negativnih lastnosti, oziroma jih v celoti odpravila.

Raziskal bom uporabo oziroma upravičenost uporabe Ajax tehnologije na spletnih straneh. Pri tem bom uporabil tehnologijo, ki smo jo prejeli pri predmetu Raziskovanje interneta.